STARO MESTO PTUJ

Ptuj (nemško Pettau, prekmursko Ptüj, latinsko Poetovio) je mesto in središče mestne občine ptuj. Je najstarejše mesto na Slovenskem. Območje mesta je bilo že poseljeno v mlajši kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila utrba Poetovio.Srednjeveški del mesta se je naslonil na vznožje Grajskega griča. Je ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji. Površina mesta je 66,7 km² leži pa na nadmorski višini 232 m. Leži v SV delu Slovenije (v panonskem svetu). Obdajajo ga Slovenske gorice in Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje. Mimo Ptuja poteka tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, kjer je že v prazgodovini potekala trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem. Ves osrednji (starejši del) Ptuja je spomeniško zavarovan. Skozi mesto vodi železnica iz Pragerskega v Ormož in naprej v Mursko soboto oz. na Hrvaško in Madžarsko.Leta 1992 so Ptuju priključili bližnja naselja Breg, Brstje, Budina, Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju, Orešje, Rabelčja vas, Rogoznica, Turnišče, Vičava in Žabjak. Novejši del mesta s stanovanjskimi bloki in z posameznimi hišami širi na sz. proti dolini Grajene, na s. do vnožja Ptujskih goric in na sv. proti dolini Rogoznice. Ptuj postaja močan gospodarski, kulturni, šolski, zdravstveni in upravni center širše regije. Pomembno vlogo imata srednješolski center in bolnišnica. V bližini mesta je zajezena Drava za hidrocentralo Formin; največje umetno jezero na Slovenskem je zaradi strupenih usedlin zelo onesnaženo. Na Ptuju se vsako leto odvija kurentovanje, kjer tekmujejo pustne maske iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska kurent, ki je svetovno znana posebnost. Prvotno je mesto Ptuj (Poetovio) ležalo na območju današnjih Terme ptuj (Hotel Grand Primus).



DEDIŠČINA

Ptuj se uvršča med največja središča mitraizma v Evropi. Tri svetišča so bila odkrita na desnem, dve pa na levem bregu reke Drave. Prvi mitrej je bil postavljen sredi 2. stoletju n.št., je bil odkrit v letih 1898 - 1899 in je najstarejše Mitrovo središče v obdonavskih provincah. Mitra je arijski (perzijski) bog svetlobe njegov mistični kult se je iz Perzije prek Rima razširil na Slovensko območje. Leta 1901 je bil odkrit drugi mitrej, katerega spomeniki so v kripti dominikanske cerkve na Ptuju. Na Zgornjem Bregu ob potoku Studenčnica stoji tretji mitrej, zgrajen sredi 3.stoletju n.št. V mitreju je več žrtvenikov z reliefi. Pred mestnim stolpom stoji marmorni nagrobnik, Orfejev spomenik, ki pripada grobišču ob Prešernovi ulici. Postavljen je bil v spomin na Marka Velerija Vera. V srednjem veku je služil kot sramotilni steber. Številni rimski spomeniki so od leta 1830 vzidani v stene mestnega stolpa, ki je postal prvi slovenski muzej na prostem. Rimsko Petoviono predstavljajo naštete ohranjene peči na Rimski ulici in Rimski ploščadi, vzidani rimski kamni na Prešernovi in Cankarjevi ulici. V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju verjetno stala slovanska naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in južno od Prešernove ulice stali cerkvi.

Srednjeveški Ptuj se je razvil med reko Dravo na jugu in Grajskim gričem na severu. Značilno trikotno obliko omejujejo na severu grad, na zahodu dominikanski samostan in na vzhodu minoritski samostan. Ptujski grad stoji na konglomeratnem Grajskem griču in ga v opazimo že od daleč, ko se približujemo mestu Ptuj. Mesto je v 14. stol. dobilo zaključeno obzidje z obrambnimi stolpi, ki so ga v 16. stoletju posodobili zaradi turške nevarnosti italjanski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še Dravski stolp. V stolpu je Miheličeva galerija.

Minoritske cerkve

Ko so dne 4. januarja 1945 okrog 11 ure dopoldne zavezniška letala izvršila napad na ptujske železniške naprave in merila nedvomno predvsem tik za minoritskim samostanom ležeči železniški most, je bila minoritska cerkev naravnost zadeta in v trenutku spremenjena v kup razvalin, samostan pa je bil občutno pretresen in poškodovan. Učinek eksplozije je bil tolik, da so razvaline popolnoma zasule ozko ulico ob severni strani cerkve, da je cerkveno pročelje zasulo velik del trga pred seboj in da je bil zasut tudi glavni, s cerkvenim pročeljem v skladno celoto oblikovani samostanski vhod; z njim vred se je zrušilo tudi severno krilo stebrišč samostanskega križnega hodnika. Nepojasnjeno je, da je dalo eksploziji, ki se je nedvomno izvršila prav v cerkvi, toliko moč, in ali ni velik del uničujočega učinka pripisati strelivu, ki je Nemci, kako se zdi še niso popolnoma odstranili iz cerkve.
Škoda, ki jo je bombardiranjem povzročil je kulturna in narodna. Slovenci so izgubili svojo priljubljeno, njim stoletja služečo farno cerkev, mesto Ptuj eno svojih največjih znamenitosti, ki se je učinkovito uveljavljala tudi v njegovi zunanji podobi, vsa Slovenija pa enega najvažnejših arhitekturnih spomenikov zgodnjega gotskega sloga.
V svoji zadnji obliki je kazala za stavba sicer po pročelju in notranjščini baročno lice, oboki svetišča in meniškega kora ter zunanjščino prezbiterija pa so še jasno izražali prvoten oblike Njen umetnostno zgodovinski pomen se je opiral tako na izredno kakovost prvotnih gotskih oblik kako na prevladujočo baročno prezidavo.
Čas postanka te cerkve ni zanesljivo ugotovljen. Gotov je le, da je bila postavljena po enotnem načrtu istočasno ali kaj kmalu po ustanovitvi minoritskega samostana. Vprašanje postanka tega samostana pa je za zgodovino še vedno sporno. Staro izročilo navaja sicer leto 1239 in je samostan leta 1939, zanašajoč se na verjetnost tega izročila slovesno praznoval sedemstoletnico. Tako bi spadal ptujski samostan med najzgodnejše, že v drugem desetletju po ustanoviteljevi smrti v srednji Evropi uresničene minoritske ustanove. Proti temu izročilu pa je uveljavljal pokojni prelat dr. Fr. Kovačič tehtne politične in versko zgodovinske razloge in oporekal možnosti postanka pred letom 1280. Leta 1931 v cerkvi odkrite stenske slike, ki so nastale po vsej verjetnosti v šestem desetletju XIII. Stol, pa dokazujejo da je cerkev, in z njo seve tudi samostan, okrog 1260 že stala. Njen stavbarski tip je bil kljub baročnim prezidavam še popolnoma jasen. Zidana je bila načrtno kot samostanska, pridigarskim namenom ustrezajoča prostornina z enotnim, na podolgovato pravokotniški osnovi zgrajenim prostorom za vernike. Okvirni zidovi tega prvotno z ravnim lesenim stropom pokritega prostora so se ohranili v jedru po videzu baročnih sten ladje. Na vzhodni strani je šilast slavolok odpiral prostor v svetišče, ki je bilo po zahtevah cerkva prosjaških redov razmeroma dolgo in na vzhodni strani zaprto s tremi, na pravilno peterokotni osnovi zgrajenimi zaključnimi stenami. Odličje svetišča se je izražalo s križasto rebrastimi oboki s sklepniki, skrbno kamnoseško izdelavo vseh okvirnih in konstruktivno bistvenih delov ter z velikimi, s krogovičjem okrašenimi več delnimi okni, ki so ta prostor obilno razsvetljevala. Na zunaj se je svetišče odlikovalo z oporniki in preprostimi, a krasiulno kiparsko učinkovitimi podobami živalskih glav nad njimi.

O notranjščini cerkve vemo, da je imela v obeh kotih ob slavoloku dva stranska oltarja pod nastreški, oprtimi na tanke gotske stebriče. Stene za oltarjem in ob njem so bile poslikane s slikami Kristusa Kralja, obdanega od sedečih figur in smrti sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja minoritskega reda. Izraziti slog teh slik dokazuje, da jih je nekako v šestem desetletju XIII stol. Naslikal slikar, ki je restavriral in dopolnil znamenite, takrat po požaru poškodovane stenske slike v škofovi kapeli nad vhodno vežo stolnice v Krki na Koroškem. Ptujske slike so umetnostno zgodovinsko posebno pomembne po tem, da je obraz mrtvega sv. Frančiška naslikan z nedvomno težnjo, podati njegovo resnično, po opisih in upodobitvah sproščeno nam obličje.
V ti prvotni, meniško skromni, a vendar izraziti obliki je predstavljala ptujska minoritska cerkev enega zgodnjih primerov gotskega sloga v srednji Evropi in je bila po tem izraz mnogo naprednejšega stavbarskega razpoloženja, kakor nekako istočasno nastala, v jedru sedanje stolnice ohranjena mariborska župna cerkev.
Nad 400 let je obdržala ta cerkev svojo prvotno, meniško skromno srednjeveško obliko. Okus ljudi se je medtem že zdavnaj odtujil oblikam srednjeveške umetnosti; od srede XVII stol. Dalje pa se je na slovenskem začel uveljavljati baročni način, ki se ni omejeval samo na posamezna dejanja, ampak je stremel za tem, da po širokopoteznem načrtu s pomočjo arhitekture na novo uredi vse življenjsko okolje krščanske Evrope. V Ptuju je nove težnje uveljavljal posebno minoritski gvardijan ( z majhnimi presledki od 1671 -1704) p. Gašper Dietl. Samostan in cerkev sta po njegovem prizadevanju dobila razkošno, velikopotezno monumentalno obliko, ki sta jo ohranila do naših dni. Predvsem je bila cerkev z novo, s štukaturami in kipi okrašeno fasado za pogled s trga zvezana s samostanom v skladno enoto. Na levi je bil ob cerkvi leta 1678 prizidana lavertanska kapela, na desni pa njeni obliki ustrezno oblikovan glavni vhod v samostan. Na severni strani je bila leta 1677 cerkvi prizidana s kupolo pokrita kapela sv. Antona Padovanskega; v zadnji polovici dolgega gotskega svetišča pa je bila v pritličju zgrajena zakristija in leta 1685 njen strop okrašen s štukaturami in freskami; nad njo je bil urejen meniški kor. Preureditev cerkve, ki je dobila v ladji banjast obok, je bila dokončana šele leta 1752 z novo, kiparsko bogato okrašeno opravo. Zakristija je dobila enotno zasnovano, umetno mizarsko izdelano opremo, kjer so bile shrambe za paramente, predalnike, omare in mize združene v enotno, živahno razgibano podobo s spovednicami, ki so jih krasili reliefno izdelani, na spoved in pokoro nanašajoči se prizori. To nedvomno ptujsko delo je predstavljalo v naši domovini enega izmed viškov baročnega umetnega mizarstva. V cerkvi pa so bili postavljeni štirje oltarji in prižnica. Vrhu velikega oltarja so postavili kamnit kip stoječe Marije z detetom v naročju, ki je bil odlično kiparsko delo iz začetka XV. Stol; arhitekturo oltarjev pa so krasili veliki, belo pobarvani svetniški kipi, ki so spadali med najlepša baročna kiparska dela pri nas. Delo je izvršil štajerski kipar Jožef Straub, ki je bil rojen leta 1712 v Wiesensteigu na Wuertenberškem in je s svojimi brati predstavljal sredi XVIII. stol. enega viškov kiparske umetnosti v lesu na Bavarskem in na Štajerskem.

V novejšem času je skladno in z veliko voljo po umetnostni kakovosti baročno prezidana cerkev doživela marsikatero spremembo, ki ni bila v predi njeni lepoti. Predvsem so jo kazile stenske slike povprečne vrednosti. V letih 1931-32 pa je bila temeljito renovirana in dobila nazaj velik del prvotne baročne učinkovitosti. Takrat so bile odkriti tudi ostanki slikarije iz srede XIII. stol. in ugotovljena marsikatera za njeno zgodovino važna poteza.
Danes je vsa ta lepota predstavljala enega najpomembnejših spomenikov baročne umetnosti v Sloveniji, samo še kup razvalin. Toda tudi te razvaline pričajo marsikaj novega, doslej neznanega. KO se namreč podrli skladi kamnoseško najskrbneje obdelanih kamnitih klad, sestavljajoč nosilno ogrodje stavbe, so se pokazali na doslej očesu skritih prekrivajočih ploskev razni vklesani znaki v obliki križev, velikih črk in drugačnih sestavov. Po njih se nam sedaj odpira zanimiv pogled v zgodovino kamnoseške obrti na zgodnji stopnji razvoja srednjeveških delavnic, preden so se uveljavili splošno znani, na vidnih ploskvah vklesani kamnoseški znaki .
Ptuj in z njim vsa Slovenija je z minoritsko katastrofo izgubil najlepšo baročno fasado, za naše kraje redek primer zgodnje gotske arhitekture, enega najlepših gotskih kipov, najpomembnejše priče domače baročne mizarske obrti in prvovrstna baročna kiparska dela Jožefa Strauba. Vse to so take izgube, da nam jih nobena reparacija ne more več povrniti.

Zanimanje za zgodovino Ptuja ni od včeraj, še posebej, če vemo, da je eden prvih rokopisov, ki obravnavajo topografijo in zgodovino in ga hrani arhiv v originalu iz ok. 1680. leta izpod peresa Jurija Hauptmaniča. Najbolj obsežen in temeljit pregled zgodovine je v rokopisu ohranjena Meščanska čitanka, ki jo je v dveh delih (1821 in 1825) napisal Simon Povoden.

V 19. stoletju pa podoba Ptuja ni manjkala skoraj v nobenem sodobnem opisu Štajerske in njene zgodovine. Naj omenim le najbolj znane Carl Schmutz: Historisch – topographisches Lexicon, Gradec1822. A.A. Schmidl: Das Kaiserthum Oesterreich, Stuttgart, 183. J.A. Janisch: Topographisch –statistisches Lexicon von Steiermark, Gradec 1885.

Lastno zgodovino je Ptuju zapisal Ferdinand Raisp: Pettau, Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung, topographisch-historisch geschildert, Gradec 1858. Prvi turistični vodnik z obsežnim zgodovinskim opisom pa Josef Felsner: Pettau und seine Umgebung, Ptuj 1895.

Res je, da Ptuju še danes manjka temeljni in celovit zgodovinski pregled. Vendar je zapisanega dovolj, da zadosti še tako zahtevnega bralca.Od novejših piscev bi morali omeniti številne, naj se omejim le na tista samostojna dela, ki obsežneje obravnavajo zgodovino Ptuja. Iva in Jože Curk: Ptuj, Ljubljana 1970. Vodnik: Ptuj z okolico, Ptuj 1988. Marjeta Ciglenečki, Ptuj: ťNajlepši pa je zame Ptuj...Ť, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1995. Ptuj, vodnik, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1996. Enciklopedija Slovenije, zv. 10, Ljubljana 1996. Prispevki raznih zgodovinskih tem pa so objavljeni v Ptujskih zbornikih.

Ca. 2100-1750 pr.n.št. – Eneolitik, zaključek kamene dobe, začetek bronaste dobe 1

Poseljena grajski grič (ostanki glinaste posode in kamnite sekire) in prostor Srednješolskega centra (glinaste posode) Premik v poselitvi z grajskega griča ob vznožje hriba. Keramične najdbe v Prešernovi 6. in 8. Jantarna cesta je potekala na levem bregu Drave med grajskim gričem in Panoramo.

2100-1750 pr.n.št - Bronasta doba

Orodje je izdelano iz brona, okrasni predmeti iz jantarja in zlata. Naselbina v Rabelčji vasi (tehnične delavnice SŠC). Nekaj kosov bronastodobne keramike odkrite na gradu. Srednjebronastodobna kultura gomil, najdeni grobovi na Turnišču, značilen skrčen pokop. Kasna bronasta doba, žgani plani grobovi (upravna zgradba Perutnine Ptuj).

1000- 300 pr. n. št.- Mlajša kultura žarnih grobišč in starejša železna doba

Znana vrsta naselbin, Rabelčja vas, grobišče na prostoru SŠC, Ormoža, Hajdine in na ptujskem grajskem griču.
Bogati arheološki predmeti ormoške naselbine govorijo o lovu, živinoreji, gojenju in striženju ovac.Znanih je več obrti, izdelovanje kamnitega orodja, lončarskih in livarskih izdelkov. Dobro sta ohranjeni naselbina pod Ptujsko goro in plano žarno grobišče Doklece.

300-15 pr. n. št. - Mlajša železna doba

Območje poselijo Kelti, ki kasneje sodelujejo pri ustanovitvi noriškega kraljestva, regnum Noricum. Počasi dobiva ptujska naselbina svojo prvo urbano podobo. Med gradivom prevladujejo pridatki bojevnikov, dolgi meči z nožnicami, okrašeni v tipično dekorativnem keltskem stilu panonske variante. Naselbini sta bili na Panorami in na turnirskem prostoru na gradu.
Keltska poselitev je bila močna, mnogo elementov keltske kulture se obdrži v rimskem času. Rimljani prevzamejo vrsto geografskih imen, kot npr. Drava in Poetovio. Vrsta bogov, ki jih najdemo na rimskih posvetnih kamnih so keltskega izvora.

15 pr. n. št. – 476 n. št. - Rimsko obdobje in preseljevanje ljudstev

Na desnem bregu Drave, nasproti stare keltske naselbine uredijo Rimljani vojaški tabor, ki služi kot obramba ali SV vrata rimske države kamor vpadajo plemena z Balkana in Panonije.

1 st. pr. n. št.

Na vzhodu okrepljeni Dačani, pritiskajo na zahod in premagajo keltska plemena Boje in Tavriske. Noričani prosijo za pomoč Rim.

16/15 pr. n. št

- območje pride pod rimsko nadoblast
- v Poetovioni naseljena legija VIII. Augusta
- cesar Tiberij (14-37 nš) osvajalne vojne v Panoniji
- cesar Klavdij (41-54 nš)- noriško kraljestvo priključi k imepriju kot provinco. Poetovio odtrgano od Norika in dodeljeno provinci Ilyricum, po razdelitvi te pa k Panoniji
- cesar Klavdij (41-54) zamenja legijo, namesto VIII. Auguste pride v Poetovio XIII. Gemina

69 - Prva omemba Poetovione v historičnem pregledu

V Tacitovi Historiae je zapis, da je bil v zimskem taboru leta 69. ob sestanku panonskih legijskih poveljnikov za cesarja izvoljen Vespazian (69-79)

103 - XIII. Gemina odide na bojni pohod s cesarjem Trajanom (98-117) proti Dačanom

. Cesar premesti legijo na donavsko mejo. Zaslužne veterane legije in nekaterih drugih legij nastani Trajan v Poetovioni. Mesto dobi status kolonije: Colonia Ulpia Traiana Poetovio
Po delitvi province Panonije na Zgornjo in Spodnjo je bil Poetovio uvrščen v Panonijo Superior.
Cesar Hadrijan (117-138) da zgraditi in popraviti most preko Drave.

2. stol.

Vodilna družina Valerijci- dekurioni in sodniki, oz. župani (duumviri iure dicundo). Antično mesto se razprostira vse od Zg. Hajdine do Rogoznice in je imel 30.000 prebivalcev.
Orfejev spomenik, postavljen v spomin na občinskega svetovalca, sodnika in župana MarkaValerija. V nagrobnik je vklesan mitološki prizor Orfeja in Evridike.
V srednjem veku služi za sramotilni steber- pranger.

161 – 183

Mark Valerij Maksimilijan postane 184 rimski konzul.
Čas vpadov germanskih plemen Kvadov in Markomanov, ki jih zavrača Mark Avrel (161-180) s pomočjo socesarja Lucija Vera.
V času dinastije Severov (193-235) doživi mesto velik napredek. Poleg obrtnega centra (SŠC), ki deluje še iz 1. stol. dobi velik razmah trgovina.

Poetovio ima postajo ilirske province, njeno delovno območje sega od Raetije do Črnega morja.
Znani so trije zakupniki carine, zaposlijo uradnike, izobražene sužnje, ki so pripadniki mitraične vere.

Poetovio eden najstarejših krajev z mitrejem Vicus Fortunae- znana mestna četrt v rimski Poetovioni.

3. stol.

Zg. Breg III. mitrej, ki ga posvetijo vojaški legiji XIII. Gemine in V. Makedonske.
Grajski grič- Jupitrovo svetišče.
Glavne mestne nekropole najdemo na Hajdini, Sp. Bregu, ob Prešernovi ulici in Slovenskem trgu.

Cesar Dioklecijan (284-305)
Poetovijo odtrgan od Zg. Panonije in vključen v mediteranskemu Noriku.

Širjenje krščanske vere, ki počasi prevzema vodilno vlogo. Poetovio v tem obdobju eden najmočnejših zgodnjekrščanskih centrov na slovenskem ozemlju. Poetovio je škofijski sedež.

303

2. 11. umre Viktorin Ptujski, prvi komentator Sv. pisma, ki naj bi bil po mnenju sv. Hieronima v Ptuju mučen ter tukaj tudi umrl.

347

Arian, škof na Ptuju.

352

Bitka na Ptujskem polju med Konstancijem II in Magnencijem

381

Julius Valens, ptujski škof, ki je 379 predal Ptuj Gotom

388

21. junij bitka v bližini Poetovione. Zmaga Teodozija I. Velikega (379-395) nad Maksiminom.

449

Poslanec Romul se je mudil na Atilovem dvoru, v pismu omenja Tatulovega sina Oresta (Atilovega tajnega pisarja), ki se je poročil z Romulovo hčerjo, rojeno v Poetovioni, in je bila mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Augusta (476)

452

Atila na svojem pohodu v Italijo poruši Ptuj (453 umre).
Pod Gotsko nadoblast pride Noricum mediteraneum s Poetoviono.

473

Vzhodni Goti zapuste Panonijo

476

Propad Zahodno rimskega cesarstva

Srednjeveško mesto Patavia, de Betove, Betovia, Pettau

6. – 7 stol.

Avari na ozemlju uničenih Gepidov ob Tisi, na zahodni rob svojega ozemlja, ki so ga zapustili Langobardi, naseljujejo zaveznike Slovane.

623-658

Samo vladar slovanske države. Po propadu zveze Slovani ponovno pod Avare.

796

Ptuj kot naselbina obnovljen na zemljišču med mostiščem na Vičavi in obronkom Malega gradu s (spodnjo) cerkvijo. Razširi se pod Grajski grič proti proštijski ploščadi. Nadškof Arno, postavi za na Ptuju Teoderika za škofa.

800

Drava meja med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom.

803

Ptujsko ozemlje priključeno k Furlanski marki, nekaj kasneje k Spodnji Panoniji.

po 836

Pribina ( 850-861 ) zgradi na Ptuju cerkev ť ad Bettwe ecclesiam Chosiuni comitis ť posvečena v času salzburškega nadškofa Liutprama (836- 859)

po 871

Metod (naj bi) nastavil na Ptuju višjega duhovnika.

874

Župnijsko cerkev sv. Jurija (Kocljevo) posveti salzburški nadškof Teotmar. Ptuj postane kraj rednih sejmov in sedež pražupnije.

890

Po darovnici kralja Arnulfa (ponarejena na podlagi izgubljene pristne), dobijo salzburžani v last cerkev na Ptuju z desetino in dve mestni četrti s sodstvom, mitnino in mostom in tretji del mesta, ki je bil prej Kocljeva last.

969/973

Ptuj v rokah Ogrov.

970

Ptuj ponovno last salzburške nadškofije

1132

Gospodje Ptujski (prvič omenjeni). 1137 v listini imenovan Friderik Ptujski ťFriderich de BethoveŤ, salzburški ministeriali postanejo lastniki Ptuja.

do 1147

Salzburški nadškof Konrad I. (1106-1147) da pozidati grad na temeljih starega, že davno porušenega gradu.

1222-1232

Na gradu deluje babenberško-salzburška kovnica denarja

1230

Na Ptuju se na obrobju mesta naselijo dominikanci. Mehtildis, vdova Friderika III. Ptujskega, jim pokloni zemljo na zahodni dravski terasi, kjer so zgradili samostan in cerkev.

1239

Na Ptuj pridejo manjši bratje – minoriti in se naselijo na vzhodnem delu mesta, kjer med 1280-1290 zgradijo samostan. Med njihove ustanovitelje štejemo gospode Ptujske, Walseeje, Pesniške, in ptujske meščane.
S prihodom menihov na Ptuj se prične njegova bogata vinogradniško – kletarska tradicija.

1250

Srednjeveški Ptuj se obda z obzidjem in postane mesto z mestnimi pravicami.

1252

Dograjena je bila dominikanska cerkev in 1255 posvečena.

1273

Najstarejši znan mestni pečat s podobo sv. Jurija na konju in napisom SIGILVM*CI-UITATIS*DE*BETOVIA

1277

Izpričan prvi mestni sodnik Weckerling.

1302

Požar je uničil dominikanski samostan. Prenova je trajala do sredine 14. stol.

1315

Gospodje Ptujski ustanovijo Meščanski špital. Ustanova, ki je imela v oskrbi 12 siromašnih meščanov. Zgradba, danes Glasbena šola je imela nekoč cerkvico sv. Duha.

ok. 1350

Po premiku dravske struge so stari most čez Dravo preselili iz Vičave tik pred mesto, danes Lucijev pešmost.

1376

Salzburši nadškof Pilgrim II. Puchheim ( 1365-1396) potrdi mestu njegov prvi statut, ki obsega 195 členov, ki urejajo upravno in sodno ter gospodarsko življenje Ptuja

ok.1380

Izdelan lesen kip sv. Jurija z zmajem za proštijsko cerkev.

1396

Turki so ob vpadu požgali mesto do tal.

1438

6. januarja umre zadnji moškega rodu gospodov Ptujskih, Friderik IX.

1446

V cerkvi sv. Jurija so v presbiteriju naredili 40 kornih klopi. Sedeži iz hrastovega lesa so okrašeni z gotskim krogovičjem, rastlinsko ornamentiko in živalskimi figurami.

1452

Drugi manjši mestni pečat s podobo stoječega viteza sv. Jurija, ki ubija zmaja z napisom SANCTVS GEORIVS

ok. 1460

Konrad Laib naslika krilni oltar sv. Marka, ki ga je podaril cerkvi sv. Jurija.

1479 – 1490

Ogrski kralj Matija Korvin si po vojni s cesarjem prisvoji Ptuj.

1494

Cesar Maksimilijan(1493-1495-1519) po madžarski vojni od salzburških posesti zadrži Ptuj in Brežice.

1511

Jakob Radgonski (1511-1540) imenovan za ptujskega župnika

1513

5. avgust. Salzburški nadškof Lenart Hodiški potrdi mestu njegov drugi statut.

1532

9. junij, mimohod Turkov traja 5 dni. Mesto se brani.

1538

Na Ptuju je sedež deželnega vojnega sveta za obrambo pred Turki.

1551

Mestni grb. Na srebrnem polju rdeč (Jurijev) križ. Opis poda 1567 Bartsch.
Zgrajen je bil okrogli stolp ob Dravi, kot obrambna utrdba v kompleksu mestnega obzidja. (Miheličeva galerija).

1555

Na dan sv. Jurija postane Ptuj deželnoknežje mesto. Cesar Ferdinand I. ga je za 28.657 renskih goldinarjev odkupil od salzburškega nadškofa.

Antonio de Pivo, italijanski gradbenik je zgradil novi mestni stolp,simbol mestne moči in veljave. Stari, gotski se omenja že v statutu iz 1376.

1573

Giovanni Salustio Peruzzi vodi utrjevalna dela na Ptuju (grajski portal).

1579

2. maja, prvi znani zapis imena Ptuj v slovenski obliki.

1615

Na Ptuj so prišli kapucini, ki jih je poklical cesar Ferdinand II., da bi iz Ptuja pregnal protestantizem. 1620 so zgradili cerkev,1630 pa še samostan. Ukinjen z jožefinskimi reformami.

1656

Baron Walter Leslie kupi ptujski grad.

1664

V spomin na zmago nad Turki pri Monoštru, je Borslki grof Georg Friedrich Sauer dal pred minoristsko cerkev postaviti Marijin steber.

1677- 1696

Minoritski samostan je gvardijan Gašpar Dietl (1644-1704) prezidal. Samostan dobi novo pročelje (Dionis Merlino).

1684

5. maja je mesto zajel uničujoč požar in ga upepelil do tal.

1695

28.6. – 1.7. Čarovniški proces Marine Šep.

1705

Po velikem mestnem požaru, so iz varnosti za eno nadstropje znižali tudi mestni stolp.

1744

Mesto prizadene strahovit požar. Postavljen spomenik sv. Florijana na Mestnem trgu. 1761 ga obdajo z osmimi figurami, ki so bile 1865 odstranjene.

1751

Genaralna vojaška invalidska uprava naseli na Ptuju invalide, ki jih v Ptuj poslala Marija Terezija.
Kasneje prevzamejo tudi mestno oblast, ki je v njihovih rokah do 1760.

---

1766

Josef Fellner (1721-1770) ptujski slikar, naslika znano veduto Ptuja "Ex voto"

---

1769

28. avgust, zadnji znani obhod mestnega pomerija (obmirja). Zadnje zapise najdemo od 1673.

1769

Josef Fellner (1721-1770) ptujski slikar, naslika znano veduto Ptuja "Ex voto"

1769

28. avgust, zadnji znani obhod mestnega pomerija (obmirja). Zadnje zapise najdemo od 1673.

1766

Josef Fellner (1721-1770) ptujski slikar, naslika znano veduto Ptuja "Ex voto"

1769

28. avgust, zadnji znani obhod mestnega pomerija (obmirja). Zadnje zapise najdemo od 1673.

1786

Dominikanski samostan je bil razpuščen, imetje prodano, stavba pa je postala vojašnica. Leta 1926 ga je kupila občina.

1786

6. december. Ukinjena je funkcija mestnega sodnika. Ptuj dobi prvega župana, Filip Heinrich baron Schaller

1792

Ustanovljena Dekliška okoliška slovenska ljudska šola.

po 1848

Na Ptuju se prične močan germanizacijski pritisk, ki doseže višek 1908 s septembrskimi dogodki in ustvarjanje nemškega videza mesta

1860

Invalidi odidejo iz Ptuja.

1860

24. aprila uradno odprta železniška proga Pragersko – Kaniža. Poskusna komisijska vožnja z vlakom s Ptuja v Veliko Kanižo je bila opravljena 8. marca 1860.

1863

Ustanovljena je bila ptujska Čitalnica

1869

Ustanovljena je bila nižja gimnazija, ki je po prvi lokaciji (Vrazov trg) dobila prostor v Gosposki-Prešernovi ulici, kjer je l. 1899 zgrajena nova zgradba na mestu stare ordonančne hiše.

1869

3. marec Ustanovljeno je bilo Prostovoljno požarno društvo Ptuj.

1873

25. februar. Na pustni torek je bila prirejena prva korzo vožnja pustnih mask na Ptuju.
Sodelovalo je 20 konjenikov, 4 vozi, ki so v popoldanski povorki vozili po ulicah Ptuja.

1873

27. septembra je Grofica Theresia Herberstein roj. Dietrichstein na dražbi kupila ptujski grad.

1874

21. septembra so uradno odprli novo bolnišnico v predmestju Kaniža.

1877

Jakob Schön odpre ( 1./12) tiskarno in prične izdajati časopis Pettauer Wochenblatt.

1885

20. september. Glasbeno šolo tukajšnjega Glasbenega društva je deželni šolski svet uradno koncesionoral.
Zgrajena je stavba okrajnega glavarstva

1886

23. januarja ustanovljeno Olepševalno in tujsko-prometno društvo Ptuj

1896

5. oktobra je bila slavnostna otvoritev štirirazredne deželne realne gimnazije na Ptuju

1898

Ptuj dobi lastno plinarno in plinsko razsvetljavo

1900

Otvoritev višje 8-letne gimanzije na Ptuju.

1904

Prvi avto na Ptuju

1905

Reinhard ustanovi podjetje Perutnina.

1906-1907

Zgrajen je bil novi magistrat po načrtih graškega arhitekta Maksa barona Ferstla.

1908

10. avgust. Usatnovitev podružnice narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. 13. 9. 1908 so na zborovanju družbe na Ptuju eskalirala nacionalna nasprotja. Štajerski Nemci, ki so grobo napadli slovenske zborovalce. Septembrski dogodki na Ptuju so sprožili val protestnih zborovanj po vsej Sloveniji

1910

Josipina Reinhard ustanovi trgovino s perutnino, katere naslednica je Perutnina Ptuj.

1923

Porušili so veliko pentagonalno bastijo za minoritskim samostanom

1925

Elektrifikacijo mesta izvede l. 1924 ustanovljena Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico. 8. junija 1925, so zasvetile prve električne svetilke po ptujskih ulicah.

1930

Alojz Kasimir (1852-1930) ptujski slikar. Umre na Dunaju, žara je pokopana na Ptuju.

Čas 2. sv. vojne 1941-1945

1941

V mestu deluje MK KPS
8.4. prevzamejo člani švabsko- nemškega kulturbunda začasno oblast v mestu. Sledile so prve aretacije Slovencev. Ptuj je postal sedež okupacijskega okrožja.
Nemci izselijo ok. 640 Slovencev.

1944

V mestu deluje Okrajni odbor OF

1945

Januar, bombni napad na Ptuj. Porušena je minoritska cerkev, Mladika, železniški most
8.2. na pokopališču ustreljenih 20 sodelavcev NOB.
8. 5 umik okupatorja iz mesta Ptuj. V mesto pridejo najprej bolgarski konjeniki, nato Prekmurska brigada, bolgarska pehota, Haloška četa in okrajni aktivisti.

Ptuj po 1945

9. maj Osvoboditev Ptuja

1945-1957

Mesto sedež okrajnega ljudskega odbora

1958-1994

Upravna enota Ptuj ( 645 km2 in 68753 prebivalci) z 202 naselji.

1959

Zgrajen železobetonski most čez Dravo.

1960

Zgrajen ptujski hotel Poetovio

1969

Najdena voda za Terme Ptuj

1971 –

K bolnici dograjen novi kirurški oddelek

1978

Proti vzhodnemu delu je Drava zajezena v Ptujsko jezero.